[ Pobierz całość w formacie PDF ]
katerim bi zavesila izbruh svoje bridke Ïalosti.
Tako ostaja pred tem vsiljivim opazovalcem v poloÏa-
ju, v kakr0 nem je 0 e nihãe ni videl: v izbruhu neutolaÏ-
ljivega ihtenja, ki je nekako podobno orgazmu: doÏivlja
ga namreã z vsem telesom in po vsakem krãevitem iz-
bruhu je v njej vse veãja in veãja praznota.
Zdaj Ksena le zbere moã in se dotakne tipke za za-
meglitev stene. Bilo je zelo preprosto; stiãna stena s so-
sednjim modulom zaãne bledeti, kot da jo preliva vse
114
PREPOZNAVANJE
BESeDA
bolj bela megla, za katero izginja ãrni obraz in konãno
popolnoma izgine.
Kako je sploh dopustila, da je 0 lo vse skupaj tako da-
leã in da se je razjokala pred njim? Tujim oãem je pu-
stila, da so jo gledale, najbolj skrivna ãustva je pokaza-
la tujcu; saj 0 e pred Astom ni nikoli tako jokala. Kar pa
je najbolj ãudno, zdaj, ko je sama in skrita pred nadleÏ-
nim ogledovalcem, ko bi se lahko res izjokala, so se ji
solze posu0 ile, ihtenje se ji je uti0 alo in v njej zeva ãust-
vena in telesna praznina.
Brez posebnega zanimanja gleda Zemljo tam spodaj
in ne more razumeti, kaj se godi z njo.
»Upravnik premisnika vsem modulom,« zasli0 i glas
po glasovnih posrednikih. »Dobili smo dovoljenje za
spust. Svojce ponesreãenih z Upa osem bomo odloÏili v
identifikacijsko sredi0 ãe Ides niãla na robu kozmodro-
ma. Posadka premiãnika se z mano vred poslavlja od
vas.«
Premiãnik lahkotno zdrsne v po0 evnem spustu na jug
proti saharskim prostranstvom in se kmalu dotakne
ozraãja. Pu0 ãavska pokrajina se pribliÏuje; Ïe je opaziti
veãje pe0 ãinske sipine, ki se kot valovi kodrajo ãez ra-
van.
·inejo ãez neko gorovje in na drugi strani se prikaÏe
velikanska ploskev pristajalne plo0 ãadi kozmodroma
Erg, obdana z ble0 ãeãimi zloÏbami bivalnih in javnih
115
PREPOZNAVANJE
BESeDA
modulov kozmodromskega osebja. Premiãnik se zaãe-
nja ustavljati.
Ksena napne oãi, da bi videla kraj, kjer je tre0 ãil v pe-
sek Up osem. In res, ko premiãnik obvisi nad kozmo-
dromom, zagleda v pesku onstran pristajne plo0 ãadi ne-
0 teto kraterjev, ki so jih pri padcu izvrtali moduli in os-
tanki kozmoplana. Vidi tudi, da so ves prostor, kjer je
plovilo padlo, zaznamovali z lesketajoão se ogrado iz
staniolnih plo0 ãic, ki trepetajo v vetru. Nad krajem ne-
sreãe se premikajo re0 evalni dviÏniki in manj0 i premiã-
niki, ki 0 vigajo sem in tja od kraja nesreãe do ãudne se-
stave modulov v bliÏini kozmodroma. V sredini te tvor-
be so velikanski, podolgovati valji, razporejeni v skle-
njen 0 esterokotnik, okrog katerega nastaja stani0 ãe. Kse-
na podobne zloÏbe 0 e ni videla in spreleti jo hladen srh,
ko spozna, da je to najbrÏ identifikacijsko sredi0 ãe in da
so v teh nenavadnih belih valjih hladilni prekati, kamor
spravljajo trupla ponesreãencev.
Stani0 ãe, nad katero se premakne premiãnik, 0 e ved-
no nastaja; opravilne sestave dviÏnikov in sklepnikov
postavljajo prehodne hodnike med zloÏbami modulov
in dokazujejo tu, v popolni pu0 ãavi, da lahko sedanja
ãlove0 ka civilizacija postavi stani0 ãe tako rekoã v hipu
kjerkoli na zemeljski obli.
V priãakovanju, da bodo spustili njen bivalni modul
v to novo tvorbo na pesku pod Ïgoãim soncem, zbere
116
PREPOZNAVANJE
BESeDA
Ksena vso voljo, uredi svoje miselne tokove in odpo0 lje
sporoãilo Astu:
(: Tu sem, Ast. Pri0 la sem. Kje si, kje naj te i0 ãem?
Vsa njena zavest prisluhne, obnemi, da bi ujela od-
govor. Pa spet zazna samo neprijetne, mehaniãne im-
pulze, za katere nikakor ne more ugotoviti, odkod se
vme0 avajo, in ki jih v moÏganih obãuti kot neurejene
interferenãne piske. V hipu med dvema impulzoma pa
jasno, brez motenj, ujame Astovo misel:
): Ne i0 ãi. Pojdi stran, Ksena.
(: Hoãem imeti tvojega otroka, Ast mrzliãno odda.
): To ni mogoãe. Ni me veã, nekaj drugega sem &
Popolnoma jasno mislenje spet ostro preseka tista
mehaniãna motnja in vse prizadevanje, da bi se ponov-
no povezala z Astom, je brez uspeha.
Zatopljena v mislenje, Ksena sploh ni opazila, kdaj so
jo spustili. Modul je namreã z magnetnimi stiki Ïe pri-
taknjen k zloÏbi in temeljni podstavki so se samodejno
prilagodili tlom.
Zunaj je pesek, nepregledna ravan rumenkastega
peska v svetlobi vzhajajoãega sonca. DviÏnik, ki postav-
lja prehodne hodnike med zloÏbani, postavi krak tudi
do Kseninega bivalnika. Kmalu potem, ko je to opravl-
jeno, zasveti nad vstopnim zasunom pozivna luã. Pred
vhodom je spet poobla0 ãenec premiãne sluÏbe.
117
PREPOZNAVANJE
BESeDA
»Sestra, vklopil bom modul v osrednji reÏim,« ji reãe,
ko mu odpre.
»Opravi to ãimprej, brat,« ga zaprosi Ksena. »Rada bi
poklicala upravo identifikacije.«
»To ne bo tako lahko,« jo pouãi poobla0 ãenec, med-
tem ko odklaplja samostojni vzdrÏevalni reÏim modula.
»Kljub pomoÏnim kanalom so zveze nenehoma zasede-
ne. Nezasli0 ano je, kar se je primerilo & Si imela v Upu
svojca?«
»DruÏnika.«
»Moje iskreno soÏalje, sestra,« tiho reãe in zaãne s
kodnimi plo0 ãicami povezovati modul z osrednjim reÏi-
mom.
»Saj menda niso vsi & « izdavi Ksena.
MoÏak si daje opravka z vklapljanjem vodov bolj, kot
bi bilo treba, in molãi ter pove0 a oãi.
»Ni mi treba skrivati. Na vse sem pripravljena,« mu
odloãno reãe Ksena.
»Nihãe in mogel tega preÏiveti, sestra. Nekateri mo-
duli so sicer zdrÏali, ne vpra0 aj pa, kaj je v njih & « Spet
pomolãi. »Re0 evalne sestave morajo menjati. Nekateri
bruhajo & Na stotine je razmesarjenih trupel & «
Kseno spreletava srh. Poobla0 ãenec premiãne sluÏbe
umolkne in zavzeto vklaplja zadnja stikala.
»Urejeno, sestra,« reãe na koncu in spet gleda nekam
mimo. »Moram vsakogar opozoriti, da kolikor mogoãe
118
PREPOZNAVANJE
BESeDA
varãuje z vodo. DovaÏamo jo iz severne Mediteranije.
Dostavna sluÏba ti bo poslala posebno termoizolacijsko
obleko. Brez terizolke ni varno hoditi iz modula, ker
prehodov ne ohlajujemo. Podnevi doseÏe v njih vroãina
tudi petdeset stopinj. Na sreão je dovolj sonãne energije
[ Pobierz całość w formacie PDF ]